Kaj naredimo, ko nam življenje ponudi limone? Se kisamo in zmrdujemo ob njih, čakamo, da bo na pladnju prišlo do nas kaj drugega ali poiščemo, za kaj jih lahko najbolj koristno uporabimo? Lahko si denimo naredimo slastno limonado in si jo privoščimo z užitkom ter iščemo nove in nove recepture za prijetno osvežitev. Hit letošnjega poletja so nekakšni zmrznjeni sadni »ražnjiči«, ki limonado hkrati hladijo in jo obogatijo z novimi okusi.
Če si metaforično predstavljamo, da so spremenjene razmere življenja in dela (virus, omejitev zbiranja, »varnostna razdalja«, obvezne maske v zaprtih prostorih …) limone, smo izobraževalci, facilitatorji, coachi, vodje timov,… pred izzivom, kako iz teh limon pripraviti slastno, zdravo, osvežujočo,… limonado. Odgovori se ne nahajajo v tarnanju, kaj vse se ne da, pač pa v iskanju rešitev z odgovori na spodnja in podobna vprašanja:
- Kako na virtualni srečanjih, delavnicah, sestankih ustvariti varen in sodelovalen prostor?
- Kako ustvarjati in ohranjati stik in povezanost z udeleženci in med njimi?
- Kako zagotavljati interaktivnost in optimalno vključiti vse sodelujoče?
- Kako virtualno učno/sodelovalno izkušnjo čim bolj približati izkušnji srečanja v živo?
- Kako »požeti« rezultate skupinskega dela?
- Katere digitalne sodelovalne platforme nas lahko podprejo? Katere so prednosti in omejitve posameznih platform?
- Kaj je za udeležence dovolj enostavno in obvladljivo?
- Kateri je najustreznejši konferenčni sistem za naše potrebe in potrebe naših udeležencev?
- ….
Vprašanj je neskončno in odgovorov tudi 😊. Na trgu se pojavljajo nova in nova orodja. Spremembe in razvoj na tem področju pa gre hitreje kot kdaj koli prej in ni smiselno naštevati orodja, pač pa rezultat, ki ga želimo doseči.
Kot udeleženec virtualnega srečanja si želim:
- varno in sodelovalno vzdušje med udeleženci (skupaj se dogovorimo, kako bomo sodelovali, da se bomo vsi počutili varno in bomo odprto prispevali zamisli, ideje, izzive, bolečine, radosti,…),
- jasna in konsistentna slika/video,
- vsi udeleženci na enem ekranu in večino časa z »očesnim« stikom, možnostjo spremljanja drug drugega,
- čim manj pasivnega sedenja in poslušanja in čim več konkretnega dela na primerih, ki so relevantni zame in soudeležence,
- učimo se od trenerja, drug drugega in vsakodnevnih situacij, s katerimi se srečujemo,
- prepoznamo talente vsakega posameznika in si vloge v vajah porazdelimo tako, da vsak prispeva, kar obvlada najbolje,
- rezultate skupinskega dela »požanjemo« in so mi na voljo tudi po treningu,
- teorijo spoznavam s pomočjo različnih (e)gradiv,
- vsebina je dobro vizualno podprta,
- imam možnost vprašati trenerja in soudeležence, če se mi kje zatakne (naslednje srečanje, forum),
- trener mi je v oporo pri prenosu v prakso,
- …
Tako je »v mojih čevljih« in takšne so moja pričakovanja v povezavi z »limonado« virtualnih dogodkov. Ni dovolj, da gremo on-line in se zadovoljimo z osnovo limonado brez dodatkov, prava izkušnja se zgodi s tem, kar še dodamo v »zamrznjenih sadnih ražnjičih«. Nekateri udeleženci imajo podoben okus in pričakovanja, drugi drugačen, zato je pomembno, kako na začetku srečanja ustvarimo dogovor o sodelovanju in da limonado z razpoložljivimi sestavinami pripravimo skupaj 😊.
Če bi radi spoznali več o tem, kako facilitirati (moderirati) virtualne procese, se nam pridružite na spletnem treningu v živo eFacilitator: veščine spletne facilitacije.
Več o treningu s klikom na spodnji gumb:
eFacilitator