Predstavljajte si življenje brez najmanjšega izzivčka? Gre? Verjetno bi si ga lahko vizualizirali, dejansko bi nam pa verjetno kmalu postalo dolgčas. S tem, ko se soočamo z izzivi, se kalimo, utrjujemo, rastemo.
Kakšen je vaš pristop, ko se sami ali pa krogu ljudi, s katerimi sodelujete poslovno ali zasebno znajdete pred izzivom?
Se »marinirate« v problemu z vprašanji kot so:
- V čem je problem?
- Zakaj je do problema prišlo?
- Kako dolgo ta problem/situacija že traja?
- Kdo je kriv, da je prišlo do problema?
- Kaj je narobe z mano/njim/njo/njimi?
- Zakaj tega problema še nisem/nisi/nismo rešil/-i?
- Kaj vse je že do sedaj šlo narobe?
- Kaj vse gre še lahko narobe?
- Zakaj nihče ni opozoril, da bo do problema prišlo?
- Kdo ni naredil svojega dela?
- …
ali se raje sprašujete o ciljih in rešitvah?
- Kaj želim/želite/želimo?
- Kaj je najboljša možna rešitev?
- Kakšen je moj/tvoj/naš cilj?
- Katere pretekle izkušnje me/nas/vas lahko podprejo pri realizaciji tega cilja?
- Katere vire imam/imaš/imamo na voljo?
- Katere možnosti imam/imaš/imamo na voljo?
- Kakšen je moj/tvoj/naš/vaš načrt za realizacijo tega cilja?
- Kateri so potrebni koraki?
- Kaj je prvi/drugi…. korak?
- Kaj sledi?
- ….
Kakršno vprašanje postavimo sebi ali drugim, tak odziv dobimo. Z vprašanji iz prvega seta nismo nič bližje rešitvi, saj smo osredotočeni na problem. Tudi počutimo se verjetno ne najbolje. Vprašanja iz drugega seta nas popeljejo v druge dimenzije razmišljanja in nas podpirajo pri realizaciji naših ciljev in reševanju izzivov.
Ena izmed ključnih veščin coacha je postavljanje učinkovitih vprašanj.
